Mesto Slovenske Konjice se nahaja v Zgornji Dravinjski dolini. Kraj ima mestno jedro sestavljeno iz starega mestnega območja, ki ga predstavlja Stari trg in novega mestnega območja, ki je Mestni trg.
Nadžupnijska cerkev svetega Jurija zaključuje podobo Starega trga in s svojo veličastno podobo daje mestu pomemben pečat. Pražupnija Konjice se v pisnih virih prvič omenja leta 1146. Na mestu sedanje cerkve je bila nekdaj še starejša prvotna cerkev, ki se ni ohranila.
Glavna ladja, ki predstavlja najstarejši cerkveni del, je bila sezidana v 12. ali 13. stoletju. H glavni ladji je bila pred letom 1369 na severnem delu prizidana grobna kapela konjiških gospodov, ki so jo posvetili svetemu Jakobu. Kapela je bila pred letom 1464 spremenjena v stransko ladjo.
Cerkvena zgradba je poznogotska, vključuje pa naslednje: pravokotno ladjo, ki ima predromanske proporce iz konca 13. stoletja, stransko ladjo iz druge polovice 14. stoletja, ki je križnorebrasto obokana, križnorebrasti prezbiterij iz konca 14. stoletja, ki je obdan z zunanjimi oporniki, zvonik na zahodnem delu ter baročno Roženvensko kapelo.
V notranjosti se je delno ohranil neogotski veliki oltar, ki ima kip svetega Jurija iz leta 1869. Ob stenah prezbiterija stojijo velike plastike apostolov s prejšnjega baročnega oltarja. V stranski ladji se nahaja marmornat oltar svetega Križa, ki izvira iz leta 1713 in je delo ljubljanske Mislejeve delavnice. V baročni kapeli so na oltarjih oljne slike svetega Frančiška Ksaverja in svetega Miklavža, ki so delo Janeza Andreja Straussa iz Slovenj Gradca.
V baročni kapeli so se ohranile freske Jožefa A. Lerchingerja, na oboku prezbiterija pa so vidne gotske freske iz prve polovice 15. stoletja. V cerkvi in na pročeljih je več nagrobnikov. Mogočen zvonik iz konca 13. stoletja spada med največje in najstarejše zvonike na območju Štajerske.