Naselje Šmarje pri Jelšah se razprostira ob sotočju štirih potokov v zahodnem območju Zgornjesotelskega gričevja. Zanimivo mestno naselje v vzhodnem delu Slovenije zaznamuje pestra kmečka tradicija, predstavlja pa tudi upravno središče istoimenske občine.
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236, trg pa je naselje postalo leta 1875. Srednjeveška zgodovina naselbine je zelo povezana z dvorcem Jelšingrad ali dvorcem Jelše, ki se nahaja malce izven središča Šmarja. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bil v kraju sedež Sreza, ki je imel pomembno upravno vlogo v Kraljevini SHS. V letu 1958 sta se takratni občini priključili še občini Kozje ter Rogaška Slatina.
Naselje je do leta 1994 predstavljalo središče velike občine, ki se je potem razdelila na več manjših. Meje sedanje občine Šmarje pri Jelšah so bile postavljene leta 1994, vendar je naselje še zmeraj ohranilo vlogo upravnega središča nekdanje občine. V Šmarjah pri Jelšah imajo danes zdravstveni dom, knjižnico, dom starejših občanov, lekarno, sodišče, notarja, zavod za zdravstveno zavarovanje, veterinarsko postajo in še mnogo drugega.
V kraju so največje kulturno – zgodovinske znamenitosti cerkev Marijinega vnebovzetja, slikoviti dvorec Jelše ali Jelšingrad, Muzej baroka ter cerkev sv. Roka, ki stoji na Predenci nad Šmarjem in predstavlja najbolj pomemben kulturni spomenik v kraju in okolici. Do cerkve vodijo strme in vijugaste poti kalvarije z 12 kapelicami, svetimi stopnicami in božjim grobom.
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja se nahaja v samem središču Šmarja pri Jelšah. Prvič se omenja pod imenom Sancta Maria leta 1236. Cerkev je v svoji prvotni podobi romanska zgradba, sedanjo podobo pa je dobila v obdobju baroka v prvi polovici 18. stoletja. Takrat so jo s prezidavami povečali in povišali.
Stavba je bila nekdaj obdana z obzidjem, ki so ga podrli v letih 1878 do 1879 ter cerkvi prizidali dve visoki obzidni kapeli. Le-ti ji dajeta znamenito podobo križa. V cerkveni notranjosti glavni oltar krasi plastična skupina Marijinega poveličevanja. Vzhodna kapela je okrašena z oltarjem, ki je posvečen Mariji rožnega venca. V južni kapeli neoromanski oltar obdaja niz figur iz baroka, ki naj bi izhajale iz kapele, ki se je nahajala na pokopališču ob tabornem obzidju.
Zanimivo posebnost predstavlja kamniti kip sv. Mihaela, krilatega vojščaka s figurama Gabriela in Rafaela. Na zunanjem delu cerkve sta v ostenje vzidani dve nagrobni plošči, ki sta spomin na župnika Janeza Jurešiča in Mateja Vrečarja. Le ta imata največ zaslug, da se je sezidala kalvarija s cerkvijo sv. Roka.