Slovenske Konjice so mestno naselje, ki se nahaja v zgornji Dravinjski dolini. So sedež istoimenske občine, upravne enote in nadžupnije. Kraj predstavlja obrtno, oskrbno in upravno središče vzhodnega dela Vitanjskega podolja, jugovzhodnega Pohorja in zahodnega dela Dravinjske doline.
Podružnična cerkev svete Ane se nahaja na vzhodnem obronku grajskega hriba, zahodno nad trškim jedrom v mestnem predelu Pristava. Pokopališka cerkev je nekdanja grajska kapela, ki skoraj v celoti ohranja svoje karakteristike iz poznega 16. stoletja. Sedanja cerkev je glede na prvotno namembnost grajske kapele dokaj velikih dimenzij. Prvotno jo je gotovo sestavljala le dvopolna ladja, kratek zaključen prezbiterij in ob zahodno steno prislonjen masivni zvonik z odprto lopo v spodnjem predelu. Vse cerkvene stene so podprte z zunanjimi oporniki. Razširjena lopa na zahodnem območju je iz 17. stoletja, ko je bilo pri gradnji uporabljenih nekaj starejših arhitekturnih delov. Na pročelju lope je vzidan grb družine Khisl. Zakristija in južna kapela sv. Florjana izvirata iz 18. stoletja, pokopališče pa je bilo ob kapelo prestavljeno šele v 19. stoletju. Okna na prezbiteriju so šilasto zaključena. Najbolj izstopajo ladijska okna, ki so okrogle oblike. Celotni del cerkve na zgornjem območju obdaja nenavaden venčni zidec v obliki arkadnega friza, ki sloni na geometričnih konzolah. Na zahodni steni se je pod zvonikom ohranil izvirni renesančni portal. Prvotna cerkvena oprema se ni ohranila. Cerkev sv. Ane je poznana predvsem zaradi grobnice Tattenbachov, ki so v njej pokopani. Grobnica iz začetka 17. stoletja se nahaja v sredini cerkvene ladje. Sedanja cerkev je bila zgrajena za opravljanje zasebnega protestantskega bogoslužja plemiške družine. Temu so bile prilagojene tudi dimenzije cerkve. Ladijski predel je zelo prostoren in skoraj središčen, glavni poudarek je na preglednosti.
V prostoru je tudi dobra akustika zaradi potlačenega banjastega oboka. Prezbiterij je zelo kratek in je namenjen samo oltarju. Pri cerkvenem objektu gre za delo sedaj še neznanega arhitekta iz italijanskega renesančnega kulturnega predela. Leta 1991 je cerkev dobila dva nova zvonova, ki ju je izdelala livarna iz Žalca.