Dvorec Šenek s parkom se nahaja na položni vzpetini na severnem delu Polzele. Ob dvorcu Šenek se razprostira šeneški park, ki je bil razglašen za kulturni spomenik. V njem je danes okoli trideset različnih, za slovensko okolje nenavadnih vrst dreves. Turistično društvo je v parku uredilo poučno Učno pot, ki je vredna obiska v vsakem letnem času.
Park se je ob dvorcu postopoma razvil v drugi polovici 19. stoletja. Po letu 1870 so njegovi lastniki na bližnje travnike posadili prva drevesa. Proti koncu stoletja so zelenjavne vrtove ob dvorcu Šenek in ob kapeli po načrtu dunajskega arhitekta Swenssona spremenili v čudovita okrasna vrtova s pušpanovimi živicami, striženimi tisami ter povezovalnimi stopnišči. Južni in večji vrt od dvorcu Šenek ima v sredinskem delu še vodni okrasni bazen in paviljon na zaključku visoke zidne škarpe.
Podobo parka so dopolnjevale še cvetoče grmovnice, ozelenjena fasada in bele vrtne klopi. Naravna in oblikovana pobočja, ki se nahajajo v bližini, so imela ob sprehajalnih poteh razporejena različna parkovna drevesa, ki so bila sajena v skupinah in posamično. Proti severnemu delu se je prvotni park zaključil z drevesno razgledno skupino. Potem se nadaljuje valovita travnata planjava, ki je okvirjena z gozdom. Tukaj je bil v času med obema svetovnima vojnama dosajen obsežen drevesni park, o katerem pa danes in več nobenih sledi.
Člani rodbine Pongratz in njihov naslednik med obema vojnama, grof von Reihofen, so bili poznani kot veliki ljubitelji in zbiralci parkovne drevnine in zaradi tega se je v parku navkljub časovnim vihram ohranilo visoko število dreves. Zanimiva so s svojo prostorsko razporeditvijo, nenavadnimi listi, obarvanim listjem, cvetovi in slikovitimi jesenskimi barvami, iglavci pa z raznovrstnimi storži. Danes v parku Šenek obstaja okoli trideset različnih sort in vrst drevnine.