Koštabona - Pokopališka cerkev sv. Andreja

Koštabona je gručasta, gosto naseljena vas, ki leži na ozki izboklini na južnem robu slemena nad reko Dragonjo. Nad naseljem, katerega ime povezujejo z antično utrdbo Castrum Bonae, je zaselek Plešivica, na obronkih pod vasjo pa Kapeli na Škrlinah in Hrvatini.

Po izročilu naj bi na prostoru, kjer je kasneje nastala župna cerkev sv. Kozme in Damijana, stal antični tempelj, posvečen boginji plodnosti, zdravja in materinstva Boni. To naj bi bil razlog, da so župno cerkev posvetili sv. Kozmi in Damijanu mučencema, ki sta bila ravno tako zaščitnika zdravja. Ker je bilo tu zgrajeno svetišče v njeno čast, se je kraj začel imenovati Castrum Bonae, kasneje pa Costa bona oziroma Koštabona. V vasi sta še dve cerkvi, cerkev sv. Andreja in cerkev posvečena Blaženemu Eliju. Pokopališka cerkev sv. Andreja je bila zgrajena leta 1456. Iz tega časa je tudi prezbiterij, sedaj preurejen v zakristijo. Cerkev, kjer je bil nekdaj sedež župnije, kot v svoji vizitaciji leta 1579 navaja Agostino Valier, je bila leta 1723 povsem barokizirana. Po vsej verjetnosti so v tistem času zgradili tudi okoli 16 metrov visok zvonik in ga prislonili ob fasado. Cerkveno notranjost krasijo trije oltarji s slikami in skulpturami iz 17. in 18. stoletja. Te so naslednje: Zadnja večerja, poljudno, lokalno delo, zasnovano v 17. stoletju, Predstavitev v templju, po kvaliteti podobno prvemu in kvalitetnejše delo 17. stoletja pod vplivom Palme mlajšega, Kristus trpin. Lesene oltarne menze z lepo izdelanimi reliefi iz 17. stoletja so bile restavrirane.

Koštabona je danes znana kot zgled ohranjene vaške arhitekture, ki je večinoma ohranjena v tradicionalnem slogu. Tloris naselja je podoben elipsi, iz osrednje vaške ulice vodijo poti na posamezna slikovita dvorišča. Nedaleč od kraja je slap Supot.