Vremšcica je slikovito pogorje, ki se razteza med obmocjem Pivke, Divace in Senožec. Z 1027 metri nadmorske višine predstavlja najvišjo vzpetino na obrobju Krasa. Najvišji vrh Vremšcice je Velika Vremšcica.
Razgled z vrha sega v jasnih dneh, ko zapiha burja in se ozracje zbistri, vse do zasneženih vrhov Julijskih Alp, Dolomitov, prek Nanosa do Kamniško Savinjskih Alp ter prek Snežnika, Javornikov in Slavnika vse do modrine Jadranskega morja. Na Vremšcico se je možno povzpeti po eni od oznacenih nezahtevnih planinskih poti, ki vodijo nanjo iz Vremske doline, od Škocjanskih jam ali iz Senožec. Izhodišca so Senožece, Volce, Gabrce, Lošcica, Gornje Ležece, Podgora, Famlje in Matavun. Cas hoje se giblje od najmanj uro in petnajst minut pa do najvec dve uri. Pri kamnitem stebru na vrhu se nahaja skrinjica z vpisno knjigo, kovinski žig pa je vgrajen na steber. Severna pobocja Vremšcice so vecinoma porasla z gostim bukovim gozdom, južna pa so vecinoma travnata.
Domacini pravijo Vremšcici, dolgemu gorskemu slemenu, na kratko tudi Gora. Za prebivalce Vremske doline je imela velik pomen v preteklosti zaradi gozda, sena in paše. Nekdaj so prostrani travniki dajali pašo mnogim tropom ovac. Blizu vrha Vremšcice stoji cerkvica sv. Urbana, ki je poznan kot zavetnik pastirjev. Cerkvica ima zvonik na preslico, ob njej pa so postavljene kamnite klopi. Na južnem pobocju pogorja, ki ga precka južna železnica, so se blizu železniške postaje v Gornjih Ležecah ohranili vodni bazeni ali tajhi. Ob tajhih je bil ob železniški progi speljan vodovod, ki je potekal cez kraško planoto vse do Nabrežine v Italiji, služil pa je za preskrbo prebivalstva in za oskrbo parnih lokomotiv. V okviru gostinske ponudbe se v naselju Vremski Britof nahaja Okrepcevalnica Vremšcica, ki sprejme do 60 gostov.
Obiskovalcem postrežejo z domacim ovcjim mlekom in razlicnimi vrstami skute in sira. Po predhodnem dogovoru je možen prikaz procesa sirarstva ali voden ogled kmetije. V okolici je možno tudi kolesarjenje ali hoja v neokrnjeni naravi.