Glavno mesto Slovenije, Ljubljana, je slikovito in zanimivo mesto, ki skozi celo leto privablja mnoge domače in predvsem tuje obiskovalce. Poznana je po številnih lepotah, med katerimi so najbolj znamenite Ljubljanski grad, Tromostovje, Prešernov trg in Mestna hiša.
Mestni trg s škofijskim dvorcem, stolnico, z Rotovžem in Robbovim vodnjakom v sredini, velja za enega najlepših baročnih ambientov v Srednji Evropi. Kot razširjeno ulico so ga začeli oblikovati že v srednjem veku. V 15. stoletju je bil že bolj ali manj obzidan in na njem je že stala Mestna hiša, prednica sedanje. Parcele ob trgu so bile dolge in ozke, zgradbe so bile praviloma s tremi okni obrnjene na ulico. V 16. in 17. stoletju so bile zgrajene prve patricijske in plemiške hiše, ki so zavzele po dve ali tri parcele skupaj in porušile dotlej izrazito enoten zazidalni sistem. Baročna prenova ob koncu 17. in zlasti v 18. stoletju ni spremenila urbanistične zasnove trga, pač pa je zapustila sledove predvsem v njegovi arhitekturi. Ulična fasada je bila povišana za eno nadstropje, zgradbe so dobile nova baročna pročelja. Sezidane so bile nove reprezentativne baročne palače in cerkvene zgradbe, med najbolj pomembnimi Mestna hiša, stolnica in škofijski dvorec. Mestni trg odlikuje še vrsta atraktivnih hiš, med njimi Liechtenbergova hiša s pročeljem iz leta 1540, ki je okrašeno z reliefi kiparja Kittla ter s stopniščem iz sredine 18. stoletja, Hamanova hiša, v kateri je sedaj Mestna galerija, Skobernetova hiša z baročno fasado, Obrezova hiša na Mestnem trgu 18 in Rakovčeva hiša, ter najvišja Souvanova hiša, ki ima empirsko fasado.
Obrezova hiša spada med najlepše plemiške palače. V slogu dunajskega baroka jo je v sredini 18. stoletja prezidal arhitekt Matija Persky. Tudi sosednja Rakovčeva hiša je v zasnovi delo istega arhitekta, medtem ko je fasada klasicistična. Obe hiši se odlikujeta tudi z lepima zračnima baročnima stopniščema.