Mestni trg s stolnico, rotovžem, škofijskim dvorcem in vodnjakom v sredini je eden najlepših baročnih ambientov v srednji Evropi. Najbolj pomembna zgradba na trgu je mestna hiša ali rotovž, ki na tem mestu stoji že od leta 1484.
Baročno zgradbo, kot jo vidimo danes, je v začetku 18. stoletja prezidal iz dveh starejših hiš ljubljanski stavbenik Gregor Maček. Njegovo delo so na novo sezidan čelni trakt z novo fasado, loggia in novo triramno stopnišče. Fasada je eden najlepših primerov zrelega baroka v Ljubljani. Motiv odprte lope na masivnih stebrih in peterokotnega stolpiča nad čelno fasado je bil gotovo povzet po starem rotovžu. V notranjosti je eno najlepših baročnih arkadnih dvorišč v Ljubljani. Okrašeno je z grafitno dekoracijo. V arkadnem hodniku v jugozahodnem vogalu dvorišča stoji baročni Narcisov vodnjak, ki je delo Francesca Robbe. V veži rotovža je ohranjen kip Herkula s Herkulovega vodnjaka, ki je v 17. stoletju stal pred Stiškim dvorcem. Središče baročne zasnove Mestnega trga pred rotovžem je znameniti baročni vodnjak kranjskih rek, ki ga je leta 1751 postavil kipar Francesco Robba. Kip Gustava Mahlerja je bil slovesno odkrit leta 2011. Slavni avstrijski skladatelj Mahler (1860-1911) je bil med letoma 1881 in 1882 zaposlen kot dirigent v ljubljanskem Deželnem gledališču. Mahler se je v Ljubljani izučil svoje obrti, poklica dirigenta ter si pridobil organizacijske sposobnosti, ki so potrebne za vodenje ansambla. Mahler velja za enega najbolj pomembnih poznoromantičnih skladateljev. Njegov opus zajema večinoma vokalna in simfonična dela, pri katerih je črpal iz tradicije, harmonsko pa je že nakazal sodobno glasbo in ekspresionizem.
Akademski kipar Bojan Kunaver je skladatelju posvetil kip Pesem o Zemlji s pogledom na reko Ljubljanico. Bronasti kip je kipar oblikoval po skladateljevi vokalno simfonični kompoziciji Pesem o Zemlji (1907). Kip ima tudi ime Slovo (Der Abschied). Kip je v bron odlil livar Roman Kamšek.