Ljubljana je zanimivo glavno mesto Slovenije, ki skozi celo leto privablja številne domače in predvsem tuje obiskovalce. Prestolnica je poznana po mnogih znamenitostih, kot so veličastni Ljubljanski grad, Tromostovje, Zmajski most, tržnica, Prešernov trg in mestna hiša.
Ciril-Metodov trg zaznamujejo mnoge znamenite zgradbe, od katerih ima večina srednjeveško zasnovo. Trg je del osrednje srednjeveške mestne arterije, ki se nadaljuje z Mestnim trgom in je dobila sedanjo podobo večinoma v baročnem obdobju. Vogalna hiša, ki stoji med Krekovim trgom in Študentovsko ulico, ima v pritličju renesančne utrdbene elemente. Njena zalomljena fasada priča o tem, da so bila v hišo vpeta Frančiškanska mestna vrata. Na vzhodnem delu trga so stisnjene med tržno ulico in grajski hrib triosne, večinoma dvonadstropne duhovniške hiše, med katerimi se še posebej odlikuje hiša številka 13. Hiše imajo majhna dvorišča in lepe vrtove v grajskem pobočju. Hiša Ciril-Metodov trg 13 je tridelna meščanska (kanoniška) hiša, prezidana okoli leta 1600, z izjemno kvalitetno zgodnjebaročno fasadno poslikavo. Je spomenik lokalnega pomena. Meščanske hiše stoje bliže središču Mestnega trga. V nizu do Rotovža so prav tako tri ali največ štiriosne, vendar večinoma za nadstropje višje od duhovniških. V hiši številka 14 je danes žal prenovljena ena najstarejših ljubljanskih gostiln Pri kolovratu. Med obema vojnama so bili tukaj stalni gostje kulturniki – penati, kot na primer Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Lili Novy, Božidar Borko, France Vodnik, Mile Klopčič, Matija Šmalc in drugi. Še danes se glavna gostilniška soba imenuje soba penatov, v njej pa visi slika z njihovimi karikaturami. Narisal jo je Maksim Maspari leta 1924.
V palači Ciril-Metodov trg 27, ki že sodi v sklop mestne hiše, je danes sedež Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki hrani najbolj važne vire za zgodovino Ljubljane od dokumentov o poslovanju mestnih organov, registratur do gradbenih spisov in zbirke načrtov.