Ciril-Metodov trg predstavlja del osrednje srednjeveške mestne arterije, ki se nadaljuje z Mestnim trgom in je dobila sedanjo podobo večinoma v baročnem obdobju. Največji znamenitosti na trgu sta stolnica sv. Nikolaja in Nadškofijski dvorec.
Nadškofijski dvorec je z zidanim hodnikom na dveh lokih povezan s stolno cerkvijo. Zgrajen je bil po ustanovitvi škofije leta 1461. Prvotno zgradbo je leta 1511 poškodoval potres, vendar so će v naslednjem letu sezidali novo. Dela je vodil Avguštin Prygl iz Laškega, tajnik, humanist in stavbenik takratnega škofa Krištofa Ravbarja. Palača je bila eden najbolj razkošnih dvorcev v Ljubljani, zato je še v 19. stoletju služila tudi za prenočevanje pomembnih gostov. Leta 1660 je v dvorcu nekaj dni preživel avstrijski cesar Leopold I., leta 1728 Karel IV., leta 1797 Napoleon, med kongresom svete alianse v Ljubljani leta 1821 pa je v palači prebival ruski car Aleksander I. Nadškofijski dvorec je bil prvotno proti reki Ljubljanici odprt. V svoji zgodovini je bil večkrat prenovljen. Ob koncu 17. stoletja so dvorcu prizidali baročno arkadno dvorišče, ki velja za eno najlepših v Ljubljani, leta 1733 pa trakt proti Ljubljanici. Ob koncu 18. stoletja je prenovil fasado in zahodno dvorišče dvorca v kitastem slogu Leopold Hofer. V tem času je dobila rokokojski štukaturni okras tudi velika dvorana v drugem nadstropju.
Po potresu leta 1895 je bila Nadškofijska palača ponovno prezidana. Takrat so v drugem nadstropju po načrtih arhitekta Raimunda Jeblingerja iz Linza preuredili kapelo v neoromanskem slogu. Notranjost zgradbe ni odprta za turistični ogled.