Ljubljana je slikovita prestolnica Slovenije, ki skozi celo leto pritegne številne domače in predvsem tuje obiskovalce. Med največje mestne znamenitosti spadajo Ljubljanski grad, Mestna hiša, Prešernov trg s Prešernovim spomenikom in Tromostovje.
Ciril-Metodov trg zaznamujejo mnoge znamenite zgradbe, večina s srednjeveško zasnovo. Na trgu najbolj izstopata Nadškofijski dvorec in stolnica Sv. Nikolaja. Ciril-Metodov trg predstavlja začetek glavne srednjeveške mestne arterije, ki se nato nadaljuje z Mestnim, Starim in Gornjim trgom in je dobila sedanjo podobo deloma v času baroka, deloma pa po velikem potresu leta 1895. Na vzhodnem predelu Ciril-Metodovega trga so stisnjene med grajski hrib in tržno ulico kanoniške oziroma duhovniške hiše. Stavbe so v večini dvonadstropne in imajo slikovita dvorišča in majhne vrtove na grajskem pobočju. Med njimi je najbolj poznan Codellijev kanonikat, zgrajen v 16. stoletju, na pročelju katerega so se ohranile določene prvine iz časa nastanka hiše, kot so na primer arkade na dvorišču in vogalni pomol na kamnitih konzolah. Nedaleč od kompleksa Mestne hiše je na Ciril-Metodovem trgu 21 od leta 1742 do leta 1868 deloval najstarejši ljubljanski hotel Pri divjem možu. Nemško ime Zum Wilden Mann so Ljubljančani podomačili vi Bidelmon. Hotel je dobil ime po slikanem izvesku, ki je prikazoval Herkula. Izvesek je delo Ivana Zupančiča in je krasil pročelje pri vhodu. Danes je ohranjen v Narodnem muzeju. Hotel pri divjem možu je bil namenjen bogatejšim gostom in v njem so prenočili tudi nekateri vladarji. Zgradba ima eno najlepših baročnih pročelij v Ljubljani. Okenske okvire in portal je izdelal kipar Ludvik Bombasio. Zgradba je bila po letu 1868 večkrat prenovljena.
V palači Ciril-Metodov trg 27, ki že sodi v sklop mestne hiše, je danes sedež Zgodovinskega arhiva Ljubljane, ki hrani najvažnejše vire za zgodovino Ljubljane od dokumentov o poslovanju mestnih organov, registratur do gradbenih spisov in zbirke načrtov.