Kopališče Lajšt je naravno kopališče, ki poleti pritegne mnogo domačinov in drugih obiskovalcev, saj se nahaja v čudoviti neokrnjeni naravi. Kopališče Lajšt je del območja Krajinskega parka Zgornja Idrijca, ki se razteza od mesta Idrije do roba Golakov. Znotraj parka najdemo številne botanične in geološke zanimivosti, ki sodijo v vrh slovenske naravne dediščine. Področje je pravi raj za gorsko kolesarjenje, pohodništvo in mirne sprehode. Park je rekreacijsko središče Idrijskega območja. V bližini naravnega kopališča Lajšt si lahko ogledamo idrijski lauf, prvo gozdno železnico v Evropi. Nedaleč od tu so Idrijske klavže, nato še Brusove in Putrihove klavže ter Vojskarska planota z vrhom Hudournik.

Napoleonov most čez reko Nadižo se nahaja v Breginjskem kotu. To je dolina reke Nadiže med Breginjem in Starim selom. Napoleonov most je le nekaj kilometrov od kampa Nadiža. Avto lahko pustite na manjšem parkirišču ob cesti. Stopničasti in kamniti most je dobil ime po Napoleonovih četah, ki naj bi ga prečkale. Napoleonov most naj bi izhajal iz rimskega antičnega obdobja. Postavili so ga čez ozki del kanjona Nadiže. Tukaj mimo so vodile starodavne rimske poti iz Pradola in Robidišč, proti Nadiži. Kaže torej na pomembno prehodnost tega predela že od rimskih časov dalje. Napoleonov most čez reko Nadižo je danes čudoviti arhitekturni pomnik. Je vez s preteklostjo in prihodnostjo. Z mostu je lep razgled na zelenkasto reko Nadižo, v kateri se lahko prijetno ohladite v poletnih mesecih.

Vrhpolje pri Vipavi se razprostira v Vipavski dolini, med območjem Kovka in Nanosa. Tukaj iz soteske v dolino priteče hudourniški potok Bela. Z utripom Vrhpolja sta tesno povezani tudi bližnji vasici Sanabor in Duplje. Bela pokaže svoj hudourniški značaj ob močnem deževju. Vodno moč so še nedolgo nazaj uporabljali za žage in zagon mlinov. Pri Lemutovih so delovali kovačija, mlin in stope. Veliko žago so imeli Severjevi, mlin pa tudi Uršičevi. Za območje Vipavske doline je vodovje Bele ustvarilo nenavadno, globoko sotesko, ki se na predelu vasice Sanabor razširi, potem pa stisne v divjo tesen s slapovi in koriti. Tesen poteka vse do Tekačevega mlina nad Vrhpoljem, kjer se soteska Bela zaključi. Najbolj divji del soteske Bela se prične v neposredni bližini cerkve svetega Danijela v vasici Sanabor. Soteska ima mnoge brzice, tolmune, gladko zbrušene stene in na nekaterih območjih zelo ozka korita. Zanimivost predstavljajo tolmuni, nekateri tudi zelo globoki in med njimi voda pada v skočnikih, ki so visoki tudi do tri metre. Tolmuni so v poletnih mesecih priljubljena kopališča, ki pritegnejo številne domačine in druge obiskovalce. Topla in čista tolmunska voda ter gosta senca dreves nudita kopalcem prijetno osvežitev v poletni vročini. Strme previsne stene med Vrhpoljem, Belo in Zavetniki so priljubljene med ljubitelji prostega plezanja. Plezalne smeri, ki so vseh težavnostnih stopenj, se raztezajo v višini od 5 do 20 metrov. Vrh plezališča je dostopen z avtom, saj regionalna cesta Vrhpolje – Sanabor vodi v neposredni bližini.

Tolmin leži na pomolu med rekama Tolminko in Sočo. Že stoletja je naravno središče Tolminske pokrajine. Sotočje Tolminke in Soče se nahaja le nekaj sto metrov od Tolmina. Sotočje je znano zbirališče za mlade, priljubljena sprehajalna točka za domačine, koncertno prizorišče in še marsikaj drugega. V leseni hišici je lokal, kjer si lahko privoščite sok ali pivo in uživate v čudovitih razgledih na smaragdno reko Sočo. V poletnih mesecih tukaj potekajo znani festivali kot so Soča Reggae Riversplash, Metal Camp in kreativni tabor Sajeta. Organizirajo se različne delavnice, koncerti in projekcije filmov. Na sotočju lahko vidite zapuščeno zgradbo nekdanjega Casino Paradiso. V bližini je čistilna naprava Tolmin in zanimivi viseči most.

Velika korita Soče se nahajajo na reki Soči pri dolini Lepene. Avto lahko parkirate na parkirišču ob cesti pri odcepu za Lepeno. Velika korita Soče so najznačilnejša in najštevilčnejša prav v Soški dolini. Korita so vrsta plitve in ozke skalnate doline s prepadnimi stenami. Velika korita Soče so dolga 750 metrov, obdajajo pa jih stene v višino od 10 do 15 metrov. Globina narašča ob strugi navzdol in je močno odvisna od količine vode, ki niha za dobrih 10 metrov. V suhi dobi so korita napolnjena okoli 3 metre visoko, ob povodnjih pa do vrha ali celo preplavljena. Velika korita Soče so izoblikovana v plastovitem apnencu in ponekod široka le slaba dva metra, na najširših delih pa 7 do 8 metrov. Reka Soča teče z mogočnim vrtinčastim tokom iz ene draslje v drugo in močno erodira skalno podlago. Njen strmec je zelo velik, saj na 1 km pade za več kot 30 metrov. Velika korita Soče si lahko ogledate z lesene brvi in občudujete smaragdno barvo reke Soče, ki jemlje dih s svojo lepoto.