Planina Polog je najnižje ležeča mlečna dolina v Zgornjem Posočju. Zaradi njene lege pašna sezona tu traja najdlje, saj se začne na začetku meseca maja in traja do konca oktobra. Približno 22 molznih krav se pase na okoli 18 hektarjev površin. Planina Polog je nastala leta 1885, ko je deset kmetov skupaj kupilo kmetijo Pologar. Na njej se je paslo okoli 63 krav cikaste pasme. Zaradi pomanjkanja paše v Pologu so živino od konca junija do sredine avgusta pasli tudi na višje ležeči planini Lašca. V sedemdesetih letih so pašo na planini Lašca opustili zaradi zmanjšanega staleža. Danes v obnovljeni sirarni prodajajo albuminsko skuto in trdi tip sira, ki ga izdelujejo po tradicionalni tehnologiji. Planina Polog je poznana tudi po cerkvi sv. Duha v Javorci, ki so jo zgradili avstrijski vojaki leta 1916 po načrtih avstrijskega arhitekta Remgiusa Geylinga. Pol kamnito, pol leseno arhitekturo so zgradili na majhni vzpetini sredi planote, obdane z visokimi vrhovi. Do spominske cerkve, ki je v Sloveniji prava redkost, vodi monumentalno stopnišče. Iz Pologa se nadaljuje pot do planine pod Osojnico, kjer je izvir reke Tolminke. Vojaško pokopališče na planini Polog spada med memorialno dediščino. Nahaja se na južnem robu travnika planine Polog, vzhodno od ceste na planino in je vidno s ceste. Predstavlja opuščeno vojaško pokopališče 2. bataljona avstroogrskega 66. pehotnega polka iz prve svetovne vojne. Žrtve so bile v 30. letih 20. stoletja prekopane v Loče pri Tolminu. Vidno je stopnišče do večjega balvana s sledovi izbite napisne plošče.

Vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni je označeno s tablo in se nahaja ob glavni cesti za Log pod Mangrtom. Ob pokopališču je manjša kapela. Na pokopališču je v štirih terasah pokopanih 859 avstroogrskih vojakov, padlih v bojih na Rombonu in Čukli. Sredi pokopališča je postavljen spomenik padlih s podobo bosanskega vojaka in pripadnika avstrijskih lovcev. Avtor spomenika je Ladislav Kofranek iz Prage. Grobovi se ločijo po železnih križih in islamskih nagrobnih simbolih.

Nemška kostnica se nahaja na levem bregu reke Soče. Je v neposredni bližini mesta Tolmin. Cesta do kostnice pelje iz Tolmina približno 1 kilometer mimo šolskega centra in čez parkirišče bivšega casinoja. Kostnica pomeni stavbo ali prostor za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov. Nemško kostnico pri Tolminu je zgradilo podjetje iz Münchna leta 1938. V njej so pokopali 965 nemških vojakov. Na vhodu v preddverje kostnice so kovana vrata, ki so oblikovana iz puškinih cevi. Kapela v notranjosti je razdeljena na dva dela. V prvem delu lahko vidite izpisana imena padlih na hrastovih ploščah, v drugem pa so tudi izpisana imena padlih, le v treh lunetah v mozaični tehniki. Drugi del od prvega loči umetno kovana čipkasta pregrada. Na sredini prostora se nahaja grobnica neznanemu vojaku. Na njo posije žarek ob sončnem solsticiju.

Trenta je slikovita ledeniška dolina, ki predstavlja najvišje območje Soške doline. Zaznamuje jo zanimiva oblika podkve, ki se razpira v divje stranske soteske. Po teh soteskah se v Sočo pretakajo Mlinarica, Krajcarica in Vrsnik ter še mnogi drugi vodni izviri. Odkar je Trenta vključena v Triglavski narodni park imajo domačini večje možnosti za preživetje, predvsem v turizmu, pa tudi pri vključevanju v dejavnosti in naloge narodnega parka. V dolini Trente sta le dve vasi, vas Soča, ki je dobila ime po reki in razpotegnjena vas Trenta, ki je dala ime celotni dolini. Središčni del doline je Na Logu, kjer se nahaja Trentarski muzej, Dom Trenta in Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka. Najbolj oddaljeni del doline Trenta je Zadnja Trenta, kjer je v krnici Zapotok okoli 180 metrov visoka prepadna stena z najvišjim slapom na območju Triglavskega narodnega parka. Najbolj znamenita korita si reka Soča dolbe pri vasi Soča, kjer se nahajajo Velika korita, le malo višje pa so še Mala korita. Vojaško pokopališče padlih v 1. svetovni vojni se nahaja ob glavni cesti, zraven civilnega pokopališča. Tukaj so pokopani avstrijski vojaki, ki so umrli v vojaški bolnišnici v Trenti ter ruski ujetniki, ki so umrli v času gradnje ceste čez najvišji slovenski prelaz Vršič. Na Soči se je leta 1915 oblikovala fronta in Avstrijci so rabili prevozno pot čez Vršič, da so lahko oskrbovali enote, ki so bile na fronti. Na to območje so pripeljali približno 12000 ruskih vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti na vzhodni fronti in so nato z nečloveškimi napori delali cesto.

V vasi Soča se za cerkvijo svetega Jožefa nahaja vojaško pokopališče iz obdobja prve svetovne vojne. Cerkev je bila zgrajena leta 1718. Vojaško pokopališče je označeno s tablo. Na pokopališču je pokopanih več kot 600 avstroogrskih vojakov, padlih v letih 1915 – 1917 na bojišču med Javorščkom in Krnom. Pokopališče ima terasasto obliko. Na bregu za zadnjo teraso lahko vidite iz kamenja oblikovan križ.

Vipava je drugi največji kraj v Vipavski dolini. Kraški izviri reke Vipave pod pobočjem Skalnica ob mestu, razvaline Starega gradu na strmem hribu in stavbna dediščina dajejo Vipavi posebno slikovitost. V starem mestnem jedru in okolici so večje znamenitosti Stari grad, Lanthierijev grad, cerkev svetega Štefana, stolpa utrdbe Tabor, vojaško pokopališče, egiptovska sarkofaga in drugo. Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne se nahaja ob mestnem pokopališču. Na njem je pokopanih 400 avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti, ki so v letih od 1915 do 1917 umrli za posledicami ran na soški fronti ali bolezni v bližnji vojaški bolnišnici. Pokopališče je ohranjeno v celoti. Na mestnem pokopališču se nahajata egiptovska sarkofaga, ki ju je v začetku 19. stoletja iz Memfisa pripeljal za svojo grobnico Anton Lavrin, egiptolog, raziskovalec in generalni konzul. Na pokopališču si lahko ogledamo tudi zanimivo cerkvico svetega Jožefa.

Bovec je znan po odločilnih bitkah iz 1. svetovne vojne, ki so se odvijale v mestu in njegovi okolici. Danes največ obiskovalcev privabi veslanje po divjih vodah, planinarjenje, ribarjenje, smučanje, padalstvo in ostali adrenalinski športi. Vojaško pokopališče padlih avstrijskih vojakov iz prve svetovne vojne se nahaja približno dva kilometra iz Bovca, na križišču cest proti Predelu in Vršiču. Pokopališče je prenovljeno in na njem lahko vidite betonske nagrobnike z enakokrakim križem v krogu. Na pokopališču je pokopanih 546 vojakov nekdanje avstroogrske armade, padlih pri Bovcu in na Rombonu. Posmrtni ostanki italijanskih vojakov s tega pokopališča so bili leta 1938 prepeljani v kostnico v Kobarid. Na križišču cest, ob pokopališču, se nahaja obelisk iz rezanega kamna, ki ima napis v nemščini in je posvečen spominu na avstrijske vojake, ki so padli med leti 1915 in 1917.