Driselpoh je slikovita soteska, ki jo je izdolbel potok Driselpoh, ki je desni pritok reke Bače. Okoli 22 kilometrov dolga reka v Severno primorski regiji izvira nedaleč od naselja Bača pri Podbrdu in oblikuje ozko dolino Baška grapa. Baško grapo zaznamujejo mnoge kulturne znamenitosti, kot so ostanki Rapalske meje, ostanki objektov iz prve svetovne vojne, narečna govorica, etnološki muzej pri Martinu na Bači pri Podbrdu, vas Rut, šola v Rutu in vas Grant – stavbna dediščina, arheološko najdišče na Trojah v Rutu, Jakovkna hiša z muzejem, znamenitimi freskami in turistično pisarno ter ostalo. Naravne znamenitosti Baške grape so soteska Driselpoh, Čendovo brezno, izvir Dicove vode, slap Sopota, Mali in Veliki Luti, večstoletna lipa v Rutu, izviri zdravilne pitne vode v Grantu in Rutu, soteska Kacenpoh, izviri pri Devetih dohtarjih nad Bačo pri Podbrdu in drugo. V soteski Driselpoh uspeva okoli 300 rastlinskih vrst. Najbolj pomembna je zavarovana kratkodlakava popkoresa, ki jo najdemo le v Baški grapi in bližnjih gorah, ki so podobne geološke sestave. Podnebje v grapi ni enovito. V vzhodnem in severnem delu prevladuje alpsko podnebje, od zahoda pa se po dolini Bače čuti vpliv Jadranskega morja. Skrajno jugovzhodni deli so pod vplivom celinskega podnebja. Slap Driselpoh se nahaja na koncu soteske Driselpoh. Leži v zatrepu, okoli 500 metrov naprej od domačije Driselpoh. Visok je okoli osem metrov, pada v večji tolmun ter je z dveh strani obdan s skladi. Nezahtevna pot do slapa traja okoli 15 minut.

Koseč je manjše naselje, ki spada v Občino Kobarid. Koseška korita se nahajajo pod vasjo in po njih vodi urejena krožna pot, ki traja približno dve uri. Korita so globoka do 60 metrov, divja in težko dostopna, zato si jih ni možno ogledati v celoti. Sprehajalna pot po Koseških koritih vodi mimo slikovite cerkve sv. Justa po kamniti ograjeni poti, ki so jo domačini nekdaj uporabljali za pregon živine. Ob slapovih Stopnika pelje pot v Koseška korita in nato na Glavico, kjer se pri klopcah nahajajo bioenergetske točke. Ob Ročici navzgor pot ponovno pripelje nazaj v vas Koseč. Cerkvica sv. Justa je bila sezidana v drugi polovici 14. stoletja in je ena izmed najstarejših sakralnih spomenikov na Tolminskem. Narejena je bila v poznoromanskem slogu iz lehnjaka. Cerkev je znana po freskah iz druge polovice 15. stoletja. Med potjo se nahajajo slapovi Stopnik I z višino 22 metrov, Stopnik II in III z višinama 16 in 21 metrov, ki si sledita v izredno kratki razdalji ter Stopnik IV z višino 25 metrov. Koseška korita je v ploščatih apnencih izdolbel potok Brsnik z neenakomernim in velikim strmcem struge. Prav zaradi tega voda pada v slapovih in skočnikih ter dere v brzicah. V stenah Koseških korit izvira kraška voda, ki odlaga lehnjak. Pred izlivom Brsnika v Ročico se je oblikoval naravni prehod skozi Koseška korita.

Slap Virje se nahaja blizu Bovca. V središču Bovca se usmerimo proti Kaninski vasi, se peljemo mimo in nato pridemo po približno 3 km do zaselka Plužna. V vasici Plužna nas kažipot usmeri proti slapu. Avto lahko parkiramo v vasi ali pa se še približno 500 metrov peljemo naprej. Pri odcepu levo za slap Virje se konča asfalna cesta. Od tu do slapa je po širši stezi navzdol po pobočju približno pet minut hoje. Slap Virje je najbolj mogočen v spomladanskem času, ko je pretok vode največji. Visok je približno 10 metrov in se spušča po kamnitem pobočju, obdan z drevesi in jaso. Pod slapom Virje je tolmun, ki nas v poletnih mesecih prijetno osveži. Njegov izvor je v potoku Glijunu, katerega izvir je nedaleč stran. Potok se nato izliva v čudovito reko Sočo.