Mesto Bovec je center zgornjesoške doline in znano turistično središče. Mesto je znano tudi po bitkah iz prve svetovne vojne, ki so potekale v samem mestu in njegovi okolici. Danes turisti prihajajo predvsem zaradi številnih športnih in adrenalinskih možnosti rekreacije. Južno od Bovca se nahaja znano športno letališče, ki pritegne mnoge jadralne pilote in padalce. Pozimi se mesto napolni s smučarji, saj je v bližini edino visokogorsko središče Kanin. V spomladanskem in poletnem času je Bovec raj za sprehajalce, pohodnike, kolesarje, gorske kolesarje, kajakaše, kanuiste, raftarje in mnoge druge, ki radi uživajo v neokrnjeni naravi in čudovitih lepotah smaragdne reke Soče. V Bovcu je veliko možnosti za namestitev kot so počitniška stanovanja Skok, hotel Dobra Vila, Alp Hotel Bovec, apartmaji in gostišče Stari kovač, Hotel Kanin Bovec, kamp in mnoge druge. V gostišču Martinov hram, gostilni Sovdat, gostilni in pizzeriji Letni vrt, gostišču Stari kovač imajo za sladokusce na voljo številne domače dobrote. Središče Bovca predstavlja Trg golobarskih žrtev, ki ga trenutno obnavljajo. Pri trgu je Klanc s cerkvijo svetega Urha, ki je zgrajena v neoromanskem slogu, prvotno pa je bila gotska. Nad Bovcem se nahaja Stara italijanska kasarna, ki je trenutno zapuščena. Zraven kampa v Bovcu je cerkev Device Marije v Polju. Zgradili so jo v 16. stoletju. Med prvo svetovno vojno so jo močno poškodovali, zato je njena zunanja podoba sedaj spremenjena, ohranile so se le freske.

Goče so slikovita vasica, ki spada v občino Vipava. Gručasto naselje leži na vipavskem griču in je obdano s številnimi vinogradi. V pisnih virih je bila vasica prvič omenjena leta 1376. Nekoč bogato naselje je z vseh strani zaprto in zgrajeno v obliki Andrejevega križa, ki je v povezavi z zavetnikom cerkve. Vas Goče je v celoti kulturna znamenitost. Vas krasijo zunanja stopnišča, številni ganki, nizi poslopij okrog borjača in kamniti portali. Hiše so zgrajene iz peščenjaka, olepšane s kamnoseškimi detajli in nekatere od njih so krite s skrilavci. Ulice ali gase so tesno stisnjene in niso širše od enega metra. Znamenitost v vasi so tudi obokane goške kleti, v katerih so nekdaj pridelovali okoli 54 vinskih vrst. Veliko prebivalcev se še zmeraj ukvarja s kmetijstvom. Cerkev svetega Andreja se nahaja v središču vasi. Ima lepo ohranjen kamniti portal in v njej je zvon iz leta 1706. Med cerkvijo in pokopališčem so postavljene kamnite postaje križevega pota. Umetnostno sta pomembna sta vhod na pokopališče nad vasjo in pokopališka kapela. V vasici so obnovili Cejkotovo domačijo s posebno štirno na dvorišču. V pritličju je črna kuhinja s krušno pečjo, na vrhu hiše pa je terasa. Vas Goče sodi med čudovite primere sredozemske kmečke arhitekture.

V starem mestnem jedru Idrije si lahko ogledamo Ahacijev trg z baročnim vodnjakom, kjer je bila odkrita bogata živosrebrova ruda, rudniško gledališče in rudniški magazin, mestno hišo in ljudsko šolo na Mestnem trgu, jašek Frančiške, cerkev svete Trojice, prvo slovensko realko, hišo znamenitega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija, ki je bil prvi idrijski zdravnik, rudarsko hišo, kapelo in akvarij in še mnogo drugega. Staro mestno jedro ima poleg najstarejšega Ahacijevega trga in novejšega Mestnega trga še Scopolijev trg in Aumeški trg, ki je poimenovan po francoskem mestu Aumetz, ki je pobrateno z Idrijo. V stavbi ljudske šole se nahaja Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za ohranjanje znanja številnih elementov in tehnik klekljanja. Idrija je znana tudi po krajevni specialiteti – idrijskih žlikrofih, ki so pripravljeni iz testa in polnjeni s posebnim krompirjevim nadevom ter ročno izdelani. Idrijska rudarska godba sodi med društva z najdaljšo tradicijo na Slovenskem. Nad starim mestnim jedrom se ponosno dviguje grad Gewerkenegg, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je skozi stoletja služil kot sedež rudniške uprave in prostor za skladiščenje živega srebra. Tukaj je bil center trgovanja z živim srebrom v Idriji. V gradu je danes sedež Mestnega muzeja Idrija s stalno razstavo - Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Na vzpetini nad Idrijo je cerkev svetega Antona s Kalvarijo in od tukaj je lep razgled na novejši del mesta in okolico.

Kobarid je mesto, ki je znano po svoji burni in zanimivi preteklosti. Naseljeno je bilo že v halštatski dobi ter doživelo največji razcvet v rimskem obdobju. Pomembnejše zgradbe in spomeniki v Kobaridu so kulturni dom in kino, spomenik pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču, župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, doprsni kip skladatelja Hraboslava Volariča, starinarna v Gregorčičevi ulici, Turistično informacijski center Kobarid, dom in rojstna hiša Andreja Manfrede, lovski dom Kobarid, Kobariški muzej in drugo. Kobarid je najbolj zaznamovala prva svetovna vojna, ko so avstrijske čete s podporo Nemcev v 12. soški bitki uspešno prebile fronto. O Soški fronti in zgodovini mesta lahko največ izveste v Kobariškem muzeju. Okrepčate ali prenočite lahko v hotelu in restavraciji Hvala, restavraciji Kotlar, Modrina, kjer imajo sobe in apartmaje ter drugih. Okolica Kobarida nudi veliko naravnih znamenitosti kot so slap Kozjak, reka Nadiža in soteska smaragdne reke Soče. Ogledate si lahko Italijansko kostnico, Tonocov grad, Napoleonov most in druge znamenitosti v okviru Kobariške zgodovinske poti, ki povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni kulturni, zgodovinski in naravni spomeniki.

Naselje Most na Soči se nahaja v občini Tolmin. Leži na sotočju reke Idrijce in Soče. Do leta 1952 se je kraj imenoval Sveta Lucija. Kraj Most na Soči je najbolj znan po čudovitem umetnem jezeru za HE Doblar, ki kar vabi, da se odpravimo na sprehod in uživamo v lepi okolici. Po jezeru vozi tudi turistična ladja Lucija. V starem mestnem jedru lahko prenočite v hotelu Lucija. Gostilna Vuga pa vam nudi obilo slastnih dobrot. Kraj je bil poseljen že v bronasti dobi, največji razcvet je doživel v železni dobi. V rimskem imperiju je Most na Soči imel pomembno politično in kulturno vlogo. V starem mestnem jedru si lahko ogledate Arheološki muzej Most na Soči, župnijsko cerkev svete Lucije, ostaline železnodobne hiše, Rimsko hišo, Rimsko grobišče, cerkev svetega Mavra in drugo. Na hišah imajo postavljene spominske table, lahko pa vidite tudi doprsni kip narodnega heroja Dušana Muniha – Darkota. Arheološki muzej se nahaja znotraj osnovne šole. Predstavlja del staroželezodobnega, halštatskega naselja. V muzeju si lahko ogledate temelje starejše železnodobne hiše iz 5. stoletja pred Kristusom.

Vrhpolje pri Vipavi se razprostira v slikoviti Vipavski dolini, med Nanosom in Kovkom, kjer iz tesne soteske v dolino teče hudournik Bela. Z vasico sta tesno povezani tudi vasici Sanabor in Duplje, ki sta le nekaj kilometrov oddaljeni od Vrhpolja. Naselje se v pisnih virih prvič omenja leta 1398. Vaško jedro se je izoblikovalo okoli sedanje stare cerkve v Brithu v 14. stoletju, še sedaj pa lahko sledimo načinu stavbnega oblikovanja od 16. do 19. stoletja. V jedru je naselje v obliki vzporednih ozkih ulic. Značilna je tipična primorska arhitektura s kamnitimi kolonami in okenskimi okvirji, ulice pa povezujejo deloma obokani podvozi. Kraj ima dve cerkvi, novejša je posvečena sv. Primožu in Felicijanu, starejša v Brithu, pa je posvečena svetemu Križu. Obdobje gospodarskega in kulturnega napredka se je za vas pričelo v drugi polovici 19. stoletja, največ po zaslugi domačina, deželnega poslanca Mateja Lavrenčiča. Lega vasi, rodovitna prst in ugodne podnebne razmere so omogočile razvoj vinogradništva. Vipavska vina so bila zelo cenjena na dunajskem dvoru in drugod po monarhiji. Sedaj so okoli vasi na flišnati prsti obsežni vinogradi, tudi z avtohtonimi vinskimi sortami, kot so rebula, zelen in pinela. Vinogradništvo dopolnjuje vzgoja vinskih trsov oziroma trsničarstvo. Pomembno je tudi kletarstvo. Nekateri kletarji se uveljavljajo s pridelavo ustekleničenih vrhunskih vin. Vključeni so tudi v projekt Vipavske vinske ceste in po vnaprejšnjem dogovoru omogočajo oglede kleti in degustacijo vin. Skozi Vrhpolje teče potok Bela, ki ponikne na Vipavskem polju. Prepadne stene nad potokom predstavljajo priljubljeno plezališče. Ob lokalni cesti iz Dupelj proti Vrhpolju stoji stebrasto znamenje, Petrov pil. Izdelan je bil leta 1660 in je zanimiv primer domačega kamnoseštva. Z dograditvijo župnijske cerkve sv. Primoža in Felicijana leta 1875 se je oblikovalo novo vaško jedro, ki sovpada s križiščem cestnih poti proti Dupljam in Colu. Od leta 1890 stoji na trgu pred cerkvijo vodnjak. Podružnična cerkev sv. Križa je znana po znamenju na steni, ki je najstarejše v vrhpoljski župniji. Prikazuje relief Križanega z angeloma, ki klečita ob križu. Poslopje osnovne šole je bilo zgrajeno leta 1903. Nadstrešek objekta krasi relief Srca Jezusovega. Je ena redkih javnih stavb z religioznim reliefom na pročelju. Nad vasjo od leta 1994 stoji Teodozijev križ, ki so ga postavili v spomin na bitko pri Mrzli reki, ki je potekala pred 1600 leti. Trimetrski križ je nastal po zamisli domačina Lucijana Lavrenčiča, likovnega pedagoga, iz marmorja pa ga je izdelal kamnosek Vojko Možina.