Dolina Tolminke se nahaja ob mestu Tolmin, ki je upravno središče občine Tolmin. Najpomembnejša naravna znamenitost Tolminske občine so Tolminska korita, ki predstavljajo najbolj južno in najnižjo vstopno točko v Triglavski narodni park. Tržne pravice je mesto dobilo leta 1820. V času med prvo svetovno vojno, ko je v bližini potekala soška fronta, je bilo močno porušeno. Tolmin ima zanimivo staro mestno jedro, športna igrišča, sodobno knjižnico in atletski stadion. Sredi starega dela je v Coroninijevi graščini sedež Tolminskega muzeja, ki skrbi za etnološko, arheološko in kulturno-zgodovinsko dediščino na območju Zgornjega Posočja. Cerkev sv. Urha ob pokopališču predstavlja pomemben kulturni spomenik. Reka Tolminka izvira na več mestih ob vznožju gore Osojnice in tvori okoli 10 km dolgo dolino Tolminke. Izviri Tolminke se uvrščajo med ene izmed najbolj pomembnih izvirov alpskega krasa. Reka spada med največje kraške vode v Sloveniji, ki pa kljub velikim zalogam kakovostne pitne vode ni namenjena za vodooskrbo. Vode glavnih izvirov pritekajo na površje na dnu ravnice med višinama 680 do 690 metrov nad morjem. Izviri Tolminke se pojavijo izpod skalovja, ki prekriva ledeniško gradivo najmlajše čelne kotanje nekdanjega ledenika. Ob visokih vodah se najvišji izviri pojavijo nad planinsko potjo na Planino pod Osojnico, v času nizkih vod pa se pretok zmanjša in izvir Tolminke se prestavi nižje v strugo. Temperatura izvirov se giblje med 5,4 in 6,3 stopinj Celzija. Voda je mehka, prevladujejo apnenci, pa tudi nekaj dolomita. Dokaz za apnenčasto zaledje je bela, kalna barva Tolminke po obilnem deževju. Voda Tolminke ima v normalnem stanju značilno modrozeleno barvo. Ob izvirih se nahaja Lovska koča pod Osojnico, kjer obiskovalci lahko uživajo v čudovitih pogledih na slikovite izvire.

Izvir Glijuna se nahaja blizu Bovca. V središču Bovca se usmerimo proti Kaninski vasi, se peljemo mimo in nato pridemo po približno 3 km do zaselka Plužna. Tu lahko parkiramo avto in se odpravimo peš po cesti ali pa se peljemo še približno 500 metrov naprej in parkiramo avto ob cesti v gozdu. Po poti levo, kjer je usmerjevalna tabla, se lahko napotimo tudi do slapa Virje. Za izvir Glijuna pa moramo nadaljevati pot naravnost in nato pridemo do mosta čez potok Glijun, ki ga prečkamo in se takoj za njim usmerimo v desno. Med hojo lahko vidimo lep tolmun, ki pogumnim nudi prijetno osvežitev v poletnih mesecih. Po 100 metrih hoje pridemo do jeza in od tu že lahko vidimo izvir potoka Glijuna. Glijun je kraški izvir kaninskih voda. Potok priteka na plano iz mnogih večjih in manjših izvirov, zato to območje imenujemo tudi povirje potoka Glijuna. Izvir ima povprečno temperaturo 5,5 stopinj celzija.

Izvir Hublja se nahaja približno tri kilometre iz Ajdovšine. Reka Hubelj vre na dan iz številnih lukenj kraškega podzemlja, ki so bolj ali manj dostopne. Izvir Hublja je še posebej zanimiv ob visoki vodi, ki pada iz višje ležečih bruhalnikov v mogočnih slapovih. Pogled na razpenjeno vodo, ko prišijo kaplje z nadmorske višine okoli 240 metrov do mostu, ki je 40 metrov nižje, je čudovit. Vode iz podzemlja privrejo skozi tri jame, ki so Pajkova mreža, Velika Hubeljska kuhinja in Vzhodna Hubeljska jama. V sušnem času so izmerili okoli 400 rovov, ki se končujejo s sifonskimi kotanjami in podori. Izvir Hublja je eden glavnih kraških izvirov v Vipavski dolini, pomemben tudi zaradi svoje neoporečnosti in čistosti, saj sodi med najbolj pitne vode v dolini. Ob zgornjem toku Hublja so že v 16. in 17. stoletju delovale kovačije za železo in fužine. Ob Hublju se je v tistem času razvijalo pravo industrijsko središče, ki je zametek današnje ajdovske industrije. Pri izviru Hublja je Gostilna pri izviru Hublja, kjer je gostom na voljo okusna hrana in osvežujoči čaj. Od Športnega parka Pale do izvira Hublja vodi lepo urejena Naravoslovna učna pot. Na 3100 metrov dolgi poti se skozi 24 postaj podrobneje seznanimo z osnovnimi naravnimi zakonitostmi. Spoznavamo tipične kamnine, drevesne vrste, grmovlje, gozdne živali, vodni ekosistem ter druge posebnosti in značilnosti narave.