Divje jezero se nahaja v bližini Idrije. Leži na desnem bregu reke Idrijce, blizu glavne ceste. Na nasprotni strani ceste je urejeno parkirišče. Je kompleksen naravni pojav: podzemna jama, kraški izvir in jezero. Na nastanek in oblikovanje Divjega jezera so močno vplivali kraški procesi in tektonske sile. Nad jezerom je lepo viden prelom, ki seka prek 100 m visoke stene nagubanih apnencev. Po ostankih fosilnih školjk so geologi ugotovili, da so nastajali v plitvem morju spodnje krede pred 110 milijoni let. V dnu jezera izvira voda iz strmega jamskega rova. Potapljači so ga raziskali do globine 160 metrov. Ob suši je jezerska gladina mirna, ob velikih deževjih pa nastane sredi jezera vodni stožec, ki spominja na vrenje. Iz jezera izteka najkrajša slovenska reka Jezernica, ki se po 55 metrih izliva v Idrijco. Temperatura vode v jezeru je skozi vse leto od 7 do 10 stopinj. Okolico jezera naseljujejo številne rastlinske in živalske vrste. Na strmih in hladnih pobočjih uspeva alpska flora, na osončenih pobočjih pa toploljubne rastline. V jami živijo človeška ribica, edini evropski jamski vretenčar, ter druge vodne jamske živali. Kot naravni spomenik je Divje jezero zavarovano od leta 1967, del Krajinskega parka Zgornja Idrijca pa je postalo leta 1993. Je prvi slovenski muzej v naravi.

Naselje Most na Soči se nahaja na južnem delu Tolminske kotline. Leži na sotočju reke Idrijce in Soče. V Mostu na Soči imajo čudovito umetno jezero za HE Doblar, ki je priljubljena točka za domačine, turiste in ribiče, ki radi uživajo v njegovih lepotah in nezahtevnih sprehajalnih poteh. Ob jezeru se nahaja bar Morea in zraven njega je Kajakaški vadbeni center. Po jezeru vozi tudi turistična ladja Lucija. Ob poti ob jezeru se nahaja Most čez reko Sočo, na katerem je manjša in večja skakalnica. Ob jezeru ima sedež Kulturno društvo Ivana Preglja, ki je bil znan slovenski pesnik in pisatelj. Najbolj poznan je po romanu Tolminci. Če med sprehodom postanete utrujeni, je na voljo dovolj klopi za počitek ali zgolj uživanje v pogledu na jezero in bližnje hribe. V neposredni bližini jezera lahko vidite tudi jamo, ob kateri je informacijska tabla, razne skulpture in obnovljeno apnenico (frnažo).

Nova Gorica je sodobno urejeno mesto na robu Goriškega polja, tik ob slovensko-italijanski meji. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1947, ko je z določitvijo meje med Jugoslavijo in Italijo Gorica ostala na italijanskem ozemlju. Nova Gorica je eno najmlajših slovenskih mest. Zaradi ugodne prometne lege na stičišču Soške in Vipavske doline, italijanske Furlanijske nižine in Krasa se je hitro razvila v regionalno kulturno, gospodarsko, upravno, izobraževalno, prometno in upravno središče. V mestu delujejo Goriški muzej z galerijo, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Pokrajinski arhiv, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter knjižnica. Po odprtju igralnice se je mesto uveljavilo tudi kot zabavišče, predvsem za tujce. Mestu, ki je zasnovano kot park z velikimi nasadi vrtnic, grmovnic in redkih dreves med stanovanjskimi objekti, pravijo mesto cvetja. Podoben pečat mu daje več kot 30 javnih spomenikov, ki se nahajajo v raznih delih mesta. Mestni park Borov gozdiček predstavlja edinstven biotop, ki se nahaja v središču Nove Gorice. Park je nastal na predelu zadnjih ostankov nekdanjih glinokopov. Tla zadržujejo vodo, ki privablja ptice in žabe, tudi selivke. Mestni park je prava oaza miru, ki je domačinom na dosegu roke. Na južnem delu je urejen kompleks igral za najmlajše, na severnem delu moderen skatepark – rolkaski poligon, na vzhodnem robu borovega gozdička pa se nahaja spomenik aleksandrinkam, ki je delo kiparke Nike Šimac. V svoji edinstveni preprostosti predstavlja lik ženske – matere, ob kateri se vedno počutimo varne. Mestni park Borov gozdiček se nahaja na območju za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki jo je projektiral arhitekt Vojteh Ravnikar v sodelovanju z arhitektoma Marušo Zorec in Robertom Potokarjem. Knjižnica je bila slovesno odprta na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 2000. Nahaja se na Trgu Edvarda Kardelja, ki je dejansko travnik ob stičišču Ulice tolminskih puntarjev in Kidričeve ulice. Je prostor za prireditve, tako koncerte kot shode.